Obisk plezališča Golubinjak, 13-15.8.
Za podaljšan avgustovski vikend smo že dlje časa načrtovali plezalni izlet. Zaradi slabe vremenske napovedi je prvotno tarčo, avstrijski Zillertal, zamenjal hrvaški Golubinjak. Gre za pravo poletno plezališče, ki se nahaja malce za slovensko mejo v Gorskem Kotorju nedaleč stran od kraja Lokve. Tam smo nekateri tudi prenočili, v sicer malce močvirnatem, a vseeno povsem spodobnem kampu. Drugi del naše odprave si je našel apartma, tako da je možnosti za nastanitev precej. Poleg kampa in apartmajev je morda vredno omeniti še, da Lokve premorejo tako trgovino kot bankomat, zelo fajn pa je tudi bližnje jezero, kamor smo se nekateri z veseljem odšli kopat.
Na pot smo krenili v soboto zjutraj, sicer dveurno pot pa smo podaljšali s postankom v trgovini ter na obvezni kavi. Po še enem postanku v kampu smo končno odrinili proti plezališču. To se nahaja kak kilometer stran od Lokev v manjšem parku, za vstop v katerega je sicer potrebno plačati vstopnino (15kn/osebo), a so obiskovalcem na voljo lepo pokošeni travniki, sprehajalne poti, lokal, sanitarije ter urejeni prostori z mizami in klopmi, idealnimi za kak roštilj izlet v naravo. Neplezalnih obiskovalcev tako ne manjka.
Plezališče je skrito v samem centru parka v gostem gozdu, tako da so temperature ravno prave za poletno plezarijo. Pleza se po apnenčastih skladih, polnih polic na katerih se da včasih bolje, včasih slabše počivati. Smeri so večinoma vertikalne oziroma rahlo previsne, v višino pa sežejo tja do 25m.
Ob prihodu smo najprej napadli ogrevalni sektor D, kjer so nas nekatere presenetile morda nekoliko težje ocene smeri. Ko smo s tem sektorjem končali, smo zavili še v sektor Zambezi, kjer so smeri že bolj resne. Sektor je zares fajn za poletno plezanje, saj je cel dan v senci, zaradi kraškega terena pa je izpod skale čutiti prijeten hlad. Če pa ti je vseeno prehladno, pa se lahko samo premakneš par deset metrov na bližnji travnik ter na soncu opazuješ druge, kako se borijo s svojimi plezalnimi projekti. Plezanje smo pozno popoldne zaključili prav tam ob mrzlem pivu iz bližnjega lokala.
Ob vračanju v kamp smo videli še, da imajo Lokve očitno ravno žurerski vikend, zato smo se po večerji nekateri odpravili preverit še nočno življenje v mestu. V nedeljo smo šli pogledat še sektor Hollywood, ki se nahaja zelo blizu Zambeziju, ponuja pa večinoma previsne smeri z ocenami med 5a in 8a. Tu je stil plezanja nekoliko drugačen, mene je morda malce spominjal na kak Kotečnik. Morda slabša stran tega sektorja je le to, da so najtežje smeri popoldne v soncu, tako da je za dobre plezalne razmere treba priti tja bolj zgodaj ali pa počakati na večer. Pogledali smo tudi sektor Conan, ki naj bi ponujal še nekaj lažjih smeri za nas, a so bile te na žalost večinoma mokre. Tudi sicer ta sektor ni navdušil, a ker se vsi sektorji nahajajo zelo blizu, ni problem na hitro splezati še kake smeri tam.
Zadnji dan smo zjutraj skočili v jezero, nato pa smo se zagnali vsak v svoje projekte prejšnjih dni. Končen nabor preplezanih smeri je obsegal kakih 60 vzponov vseh težavnosti, tja od 4a pa vse do 7b+. Ker se nam ni mudilo domov v dež, smo pred odhodom še zadnjič skočili v jezero in se ob tem strinjali, da je Golubinjak povsem solidna poletna vikend destinacija.
